16. oktober – Svetovni dan hrane: lokalno pridelana hrana za kakovosten obrok

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, bo v okviru Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) letos potekal pod sloganom »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj. Naša dejanja so naša prihodnost.« 

Svetovni dan hrane 2020 obeležujemo v posebnem trenutku – ko se celoten svet spopada z razširjenimi učinki vsem znanega virusa. 

Po oceni Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO):

– več kot 2 milijardi ljudi nima rednega dostopa do varne, hranljive in zadostne hrane. Ta številka naj bi se do leta 2050 povzpela na skoraj 10 milijard.
– Skoraj 690 milijonov ljudi po svetu zaspi lačnih, kar je 10 milijonov več od leta 2019. Pandemija COVID-19 bi lahko temu številu dodala od 83 do 132 milijonov ljudi, odvisno od scenarija gospodarske rasti.
– Narašča tudi število prebivalcev, katerih prehranska varnost je ogrožena. V letu 2019 naj bi v takih razmerah, v strahu pred lakoto, živelo 750 milijonov ljudi po svetu ali najmanj eden od desetih. 
– Približno 14% hrane, proizvedene za prehrano ljudi, se vsako leto izgubi med fazami pridelave ali vzgoje do prihoda na trg.

Še več hrane pa “zapravimo” pravzaprav sami, ko kupimo in skuhamo več, kot dejansko potrebujemo. Zato naslednjič v trgovini pomislite, ko nekaj vzamete iz police. Bi to lahko naročili pri sosednjemu kmetu? Ali preprosto kupili manj?

KAJ PA SLOVENIJA?

Velik del razpoložljivih kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano prebivalstva, uvozimo. Zakaj? 

Domači proizvodnja in potrošnja sadja sta bili zaradi manj ugodnih vremenskih razmer v letu 2019 nižji kot v prejšnjem letu, zato je stopnja samooskrbe v tem opazovanem letu dosegla le skromnih 30 %.

Prebivalec Slovenije je v letu 2019 porabil za prehrano največ sadja (povprečno 129 kg) in zelenjave (123 kg). Prav pri teh dveh prehranskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe v letu 2019 najnižja; pri sadju je bila 30-odstotna, pri zelenjavi pa 44-odstotna. Na »krožnikih« vsakega od nas se je v letu 2019 »znašlo« tudi povprečno 99 kg pšenice, 91 kg mesa in 64 kg krompirja.

Od skupne razpoložljive količine sadja uvozimo kar 80 %, od skupne količine zelenjave, krompirja in pšenice pa okoli 60 %. Pri mesu je delež uvoza v primerjavi z domačo pridelavo nekoliko nižji (43 %). 

Slovenski potrošnik je, kar zadeva prehransko preskrbljenost, v veliki meri odvisen od uvoza izbranih kmetijskih proizvodov in to dejstvo povečuje tudi naše tveganje za prehransko varnost. 

Zato je pomembno, da spodbujamo lokalno pridelavo, lokalne dobrine in slovensko poreklo. 

Na kupilokalno.si vam omogočamo ravno to – vsakodnevni trud slovenskih ponudnikov ponudimo in predstavimo celotni Sloveniji. Gre za medsebojno povezovanje in sodelovanje ljudi, ki jih združujejo iste vrednote – ljubezen do lokalnih pridelkov, pomoč sočloveku in skrb za naravo.